Stalno predstavništvo RS pri OECD /OECD /Organi in metode dela /

ORGANI IN METODE DELA OECD

 

ORGANIZACIJA DELA 

Svet OECD je najvišje telo odločanja OECD. Od 5. julija 2018, ko je ratifikacijske listine deponirala najnovejša članice organizacije Litva, Svet sestavlja 36 predstavnikov držav članic OECD in predstavnik Evropske unije. Evropska unija, ki jo predstavlja Evropska komisija, nima pravice glasovanja. Svet se sestaja mesečno na ravni veleposlanikov – stalnih predstavnikov. Enkrat letno (praviloma maja ali junija) pa se sestane na ministrski ravni. Gre za t.i. ministrsko zasedanje Sveta - MCM. Tedaj Svet določi strateške usmeritve organizacije za sledeče leto in obravnava ključne teme in vprašanja delovanja organizacije.

Odborov in ostalih delovnih teles OECD je več kot 350. Delovna telesa so vsebinski nosilci pregledov posameznih področij delovanja OECD. V njih sodelujejo predstavniki držav članic (op.: v nekaterih odborih pa tudi nečlanic), ki na strokovni ravni izmenjujejo dobre prakse in izkušnje ter skupaj s Sekretariatom pripravljajo analize. Le-te državam članicam služijo za medsebojne izmenjave in ocene napredka. To je podlaga za iskanje rešitev za izzive na različnih področjih.

Na operativni ravni delo OECD vodi Sekretariat, ki ga trenutno že tretji mandat vodi generalni sekretar José Ángel Gurría. Glavna naloga Sekretariata je priprava strokovnih analiz in usklajevanje dela odborov, za katere so odgovorni posamezni direktorati. Med njimi je npr. Direktorat za finance in podjetništvo, ki je med drugim nosilec sledečih teles OECD – Odbora za investicije, Odbora za finančne trge, Odbora za zavarovanje in zasebne pokojnine, Odbora za konkurenco, Odbora za upravljane gospodarskih družb, in Delovne skupine za preprečevanje podkupovanja v mednarodnih poslovnih transakcijah. Poleg tega ima Sekretariat še Direktorat za znanost, tehnologijo in industrijo; Direktorat za zaposlovanje, delo in socialne zadeve; Direktorat za izobraževanje; Direktorat za okolje; Direktorat za statistiko; Direktorat za trgovino in kmetijsko politiko; Direktorat za javno upravo in teritorialni razvoj; Center za davčno politiko in upravo; in ključen Ekonomski oddelek.

PROSTOVOLJNI PROGRAMI

V okviru OECD delujejo tudi prostovoljni programi OECD, ki se ne financirajo iz redne članarine OECD, temveč iz prostovoljnih prispevkov. Nekateri izmed njih so: Agencija za jedrsko energijo – NEA; Odbor za razvojno pomoč – DAC; sheme na področju kmetijstva; Mednarodna agencija za energijo – IEA; Center za izobraževanje, raziskave in inovacije – CERI, Mednarodni forum za transport - ITF, itd.

DRŽAVE ČLANICE

Od 5. julija 2018, ko je pristopila Litva, so države članice OECD: Avstralija, Avstrija, Belgija, Češka, Čile, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Islandija, Irska, Italija, Izrael, Japonska, Kanada, Koreja, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Mehika, Nemčija, Nizozemska, Nova Zelandija, Norveška, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike.

VZPOSTAVITEV OKREPLJENEGA SODELOVANJA Z NEKATERIMI KLJUČNIMI SVETOVNIMI GOSPODARSTVI

Z nekaterimi pomembnimi svetovnimi in regionalnimi gospodarstvi OECD razvija okrepljeno sodelovanje ter smatra države za ključne partnerice. Le-te so trenutno Indonezija, Indija, Brazilija, Kitajska in Južnoafriška republika. Namen tesnega sodelovanja je ustvarjati poseben partnerski odnos pri urejanju vprašanj svetovnega razvoja. Ministri so na zasedanju ob 50. obletnici OECD maja 2011 ocenili, da je z vsako izmed teh držav smiselno razviti nove oblike sodelovanja.

SKORAJ 60 LET USPEŠNEGA DELOVANJA ORGANIZACIJE ZA DOBROBIT LJUDI: PETDESETLETNICA OECD LETA 2011

V petdesetih letih svojega obstoja, ki jih je OECD praznoval leta 2011, je organizacija s priporočili o vodenju politik, razvijanjem visokih standardov poslovanja in splošnim usmerjanjem delovanja dosegla pomembne rezultate pri izboljšanju ekonomske in družbene blaginje ljudi v državah članicah in drugod po svetu.

V Viziji za prihodnost ob 50. obletnici organizacije leta 2011 (https://www.oecd.org/mcm/48064973.pdf) so države članice OECD potrdile, da bo organizacija še naprej razvijala politike, ki spodbujajo ekološko vzdržno gospodarsko rast, krepijo investiranje in trgovino, omogočajo zaposlitev, dvigajo življenjski standard, in izboljšujejo delovanje trgov. Vizija prav tako poudarja odločenost članic, da OECD zagotovijo bolj vključujočo in učinkovito vlogo v mreži globalnega razvoja.

Države članice OECD je pred tem prizadela globoka gospodarska in družbena kriza. Organizacija se je zato odločila, da se pri reševanju vprašanj, ki jih kriza postavlja v ospredje, osredotoča na:

• obnovo zaupanja v trge in institucije ter podjetja, ki vzpostavljajo njihovo delovanje;
• obnovo zdravih javnih financ kot podlage za bodočo vzdržno rast;
• spodbujanje novih virov rasti s pomočjo inovacij, prijaznih do narave, in razvoja rastočih gospodarstev;
• spodbujanje produktivnega znanja ljudi vseh starosti, ki ustreza zahtevam jutrišnjih zaposlitev.

 

Več informacij o delovanju OECD je na voljo na http://www.oecd.org/about/.